1

Predstavitev članov katedre

2

red. prof. dr. Tatjana Unuk,
univ. dipl. inž. kmet.

Predstojnica katedre, članica senata, predstojnica študijskega programa Agrikultura in okolje             (1. stopnja), prodekanica

 

Habilitacijsko področje: Hortikultura
tel.: 02/3209-023

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
bibliografija: COBISS 

raziskovalna dejavnost: Sicris

kabinet: G211

3

red. prof. dr. Stanislav Tojnko,
univ. dipl. inž. kmet.

Predstojnik študijskega programa Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo (1. stopnja)

 

Habilitacijsko področje: Hortikultura
tel.: 02/3209-047
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
bibliografija: COBISS

raziskovalna dejavnost: Sicris

kabinet: G210   

 

4

 

viš. pred. mag. Andrej Vogrin,
univ. dipl. inž. kmet.

Višji predavatelj, predsednik akademskega zbora

 

Habilitacijsko področje: Hortikultura
tel.: 02/3209-003
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
bibliografija: COBISS

raziskovalna dejavnost: Sicris

kabinet: G211 

5

 

Matjaž Lerš, univ. dipl. inž. kmet.
Samostojni strokovni delavec

 

Habilitacijsko področje: Hortikultura
tel.: 02/613 08 54, +38641 297 032
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. 
bibliografija:  COBISS
raziskovalna dejavnost: Sicris

prostor: Univerzitetni kmetijski center FKBV

6

 

 

Marjan Sirk, univ. dipl. inž. kmet.

Strokovni delavec

Habilitacijsko področje: Hortikultura
tel.: 02/320-9068

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
bibliografija: COBISS

kabinet: sadjarski laboratorij

 


 Publikacije in monografije

2018

 

Brezalkoholne pijače : urejeni zapiski predavanj - interno gradivo

Unuk Tatjana

2018

57 str.

UDK 663.81

 

Dostop v knjižnici

 

 

 

 

2018

 

 

Postharvest treatment of fruit : guide trough selected topics

Unuk Tatjana

2018

58 str.

UDK 634.1/.7:631.563

 

Dostop v knjižnici

 

 

 

 

7

   

Tehnološka navodila za izvedbo nekaterih ukrepov v pridelavi hrušk in češenj

Tatjana Unuk, Mario Lešnik, Črtomir Rozman, Metka Hudina, Matej Stopar, Emil Zlatić, Biserka Donik Purgaj, Davor Mrzlič, Stanislav Tojnko

 

2018

87 str.

ISBN-13: 978-961-286-148-3

Dostop

 

 

 

8 

 Tehnološka navodila za izvajanje operacije Sadjarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020

Stanislav Tojnko, Mario Lešnik, Tatjana Unuk

 

2016

62 str.

ISBN 978-961-6761-38-3

 

Dostop

 

 

 

9

 

 Decision Support Systems in Fruit Production

Črtomir Rozman, Stanislav Tojnko, Tatjana Unuk, Karmen Pažek, Mario Lešnik

 

2017

134 str.

ISBN 978-3-8300-9607-8

 

Dostop

 

 

 

10

 

 

TEHNOLOŠKA navodila za ekološko pridelavo sadja

Mario Lešnik , Stanislav Tojnko, Anita Solar, Valentina Usenik, Darinka Koron, Matjaž Turinek, Boštjan Godec, Irena Vrhovnik, Matjaž Jančar, Andreja Brence, Domen Bajec, Karmen Rodič, Alenka Caf

 

2016

82 str.

ISBN 978-961-6392-69-3

 

Dostop

 

  

11

 

 

Streuobstwiesen und ihre Auswertung

Tojnko Stanislav, Pažek Karmen, Rozman Črtomir, Unuk Tatjana

 

2016

90 str.

ISBN 978-3-8300-9147-9

 

Dostop 

  

 

12

 

 

Travniški sadovnjaki in njihovo vrednotenje

Tojnko Stanislav, Černelč Adrijan, Pamič Sašo, Pažek Karmen, Rozman Črtomir, Unuk Tatjan

 

2015

65 str.

ISBN 978-961-6317-50-4

 

Dostopno v knjižnici

 

 

13

 

 

Vloga oveska in dušika pri preprečevanju pojava alternativne rodnosti jablan

Unuk Tatjana

 

2013

70 str.

ISBN 978-961-6317-42-9

 

Dostop

 

 

14

 

 

Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje

Rok Mihelič, Jurij Čop, Marijana Jakše, Franci Štampar, Dušica Majer, Stanislav Tojnko, Stanislav Vršič

 

2010

185 str.

ISBN 978-961-6761-09-3

 

Dostop

 

 

 

15

 

Sadjarski posvet 2009

Unuk Tatjana

 

2009

118 str.

ISBN 978-961-6317-32-0

 

Dostopno v knjižnici

  

 

 

16

 

 

Jabolka, hruške in ptiči na Goričkem

Aleksander Šiftar, Stanislav Tojnko, Jakob Smole, Marta Horvat, Maja Hajdinjak

 

2007

75 str.

ISBN 978-961-92105-0-5

 

Dostop

 

 

 

17

 

 

Slovenska integrirana pridelava sadja : SIPS

Stanislav Tojnko; Stane Berčič, Konrad Beber; Zlatka Gutman-Kobal; Janez Hribar; Matjaž Jančar; Ivan Kodrič; Darinka Koron; Milko Krajnc; Gustav Matis; Jože Miklavc; Gabriel Seljak; Andrej Soršak; Tatjana Unuk; Viljanka Vesel; Stojan Vrabl; Peter Zadravec; Mario Lešnik

 

1999

134 str.

UDK 634.1:631.147(497.4)(082)

 

Dostopno v knjižnici

 


Tehnologije za konkurenčnejšo pridelavo jabolk

Evidenčna številka: V4-1612
Vodja:
Matej Stopar
Obdobje:
1.10.2016―30.9.2019
Sodelujo
če institucije: KIS,  KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:
Slovenija je tradicionalno sadjarska dežela. Jablani kot glavni sadni vrsti, se je v zadnjih desetih letih obseg pridelave zmanjšal iz 3000 hektarov intenzivnih nasadov na manj kot 2500 hektarov. Vzrok je iskati v slabi dohodkovni zanimivosti pridelave jabolk. Poprečni pridelki jabolk intenzivnih nasadov v zadnjih letih znašajo manj kot 30 t/ha, medtem ko v primerljivih sadjarskih deželah Evrope poprečni pridelki presegajo 35 t/ha. Ob istih, že več let nizkih cenah jabolk na evropskem trgu, slovenski pridelovalci predvsem zaradi šibke konkurenčnosti opuščajo pridelavo. Za izboljšanje konkurenčnega položaja slovenskega pridelovalca jabolk, je poleg zvišanja poprečnih hektarskih pridelkov, nujno potrebno izboljšati tudi kakovost pridelanih plodov.

Cilj projekta po zaključenih triletnih raziskavah je svetovati pridelovalcu in mu ponuditi rešitve na tehnološki ravni za povečanje hektarskega pridelka jabolk. Rešitve se bodo v prvi vrsti nanašale na tehnološke ukrepe za izgradnjo rodnega volumna, za njegovo maksimiranje glede na površino sadovnjaka, na vsakoletno vzdrževanje rodnosti tega volumna (prilagojenih krošenj) in na ukrepe zmanjševanja stroškov ter večanja okoljske sprejemljivosti pridelave. Med slednjimi je omeniti vpeljavo modernih tehnologij strojne rezi sadovnjaka ter vpeljavo tehnologij mehanskega redčenja cvetov jablane. Oba ukrepa se navezujeta na prvotni cilj izgradnje rodnega volumna, ki ga bomo za namen strojne obdelave tudi prilagodili v smeri gojitvene oblike homogene sadne stene.

 

Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke (Bombyx mori L.) z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba L.) na razvoj in zdravstveni status ličink
Eviden
čna številka: N1-0041
Vodja: Urbanek Krajnc Andreja
Obdobje: 1.1.2016―31.12.2018
Sodelujoče institucije: UM FKBV
Povzetek: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. Ta raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv iz Goriške regije v Sloveniji z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.

 

Tehnologija pridelave hrušk in češenj
Eviden
čna številka: V4-1409
Vodja:
Unuk Tatjana
Obdobje:
1.7.2014 - 30.06.2017
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KGZ Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek:
Jabolka so edina sadna vrsta, ki v Sloveniji zadoščajo zahtevam glede samooskrbe. Razlogi za tako situacijo so večplastni. Najpomembnejši so nedorečeni tehnološki ukrepi v pridelavi posameznih, v Sloveniji tradicionalnih sadnih vrst, kot sta češnja in hruška, sušni stresi, nedorečene poobiralne tehnologije ipd.

Rdeča nit, ki ji sledi ta projekt, je nadaljevanje vsebin CRP iz leta 2009 ter 2011, kjer je bilo moč prepoznati težišče raziskav v sadjarstvu v smeri vsesplošnega zmanjševanja pesticidov v pridelavi sadja na način kombiniranja IP (integrirane) izboljšane IP (0,0 MRL – pridelava sadja brez ostankov pesticidov) in EKO (ekološke) pridelave, pridelave sadja brez škropljenja ter izvajanja alternativnih metod varstva sadnih rastlin (biotični pripravki, kombinacije podrasti…). Ta se je v sedanjem projektu omejila predvsem na nerešenem tehnološkem problemu varstva hrušk pred hruševo bolšico ter reševanje problematike gnilobe pri češnji.

 

Novi tehnološki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev
Eviden
čna številka: V4-1115
Vodja:
Hribar Janez
Obdobje:
1.10.2011 - 30.09.2013 
Sodelujoče institucije: KIS,  KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:
Zaradi nedavnih škandalov v povezavi s hrano je varnost hrane na splošno pa tudi sadja v ospredju in na dnevnem redu vlad, politikov, zdravstvenih delavcev in živilske industrije. Za mnoge potrošnike iz vseh predelov sveta je postala varnost živil eden najpomembnejših atributov hrane. Zaskrbljenost potrošnikov v prvi vrsti zaradi nedavnih škandalov povezanih s hrano vpliva na nakupovalne navade, na oblikovanje politike, mednarodno trgovino in način pridelave hrane. Ena od posledic omenjenih dejstev je povečano povpraševanje po organsko pridelani hrani, ki sicer še predstavlja majhen tržni delež, vendar je eden najhitreje rastočih segmentov hrane. Razlogi za povečano zanimanje za organsko pridelano hrano so predvsem povečana skrb za osebno zdravje in zaščito okolja. Velja vsesplošno prepričanje da je organsko pridelana hrana bolj zdrava in varnejša kot konvencionalno pridelana in da so potrošniki pripravljeni plačati več za organsko pridelano hrano. Čeprav velja organsko pridelana hrana za varnejšo, ker ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, se s strani prehranskih strokovnjakov porajajo dvomi o varnosti predvsem zaradi sekundarnih metabolitov plesni. Mikotoksini so sekundarni produkti plesni in precej kontroverzni v povezavi organsko pridelano hrano. Ker sintetični, sicer zelo učinkoviti fungicidi niso dovoljeni v organski pridelavi je logična posledica da vsebuje organsko pridelana hrana več mikroorganizmov in je pod ustreznimi pogoji bolj dovzetna za kontaminacijo s plesnimi. Namen naše raziskave je gojiti odporno sorto jabolk ‘Topaz’ pri različnih agrotehničnih ukrepih  in po obiranju plodove namakati v vroči vodi (52 °C) za zmanjšanje mikrobiološke okuženosti in posledično zmanjšanje nastanka mikotoksina patulin. Obdelava s toplo vodo je za plodove varna, čeprav se lahko nekoliko spremeni metabolizem plodov vsaj v kožici. Zaradi možnih sprememb v kožici bomo preučevali aromatične spojine, vsebnost askorbinske kisline in skupnih fenolov v plodovih obdelanih s toplo vodo in kontrolnih plodovih kultivarja ‘Topaz’. Iste poskuse bomo opravili tudi na odporni ‘Vinogradniški breskvi’, na češnjah  in jagodah. Kar zadeva varnost sadja, bomo na površini sadja določali skupno število mikroorganizmov, plesni ter mikotoksina patulin na zgoraj omenjenih sadnih vrstah pridelanih po različnih agrotehničnih ukrepih.

Ta projekt je nadaljevanje prejšnjega projekta kjer smo preučevali ostanke fitofarmacevtskih ostankov glede na čas aplikacije v sadovnjaku in pogoje v skladišču. Rezultate te raziskave bomo predstavili sadjarjem in hladilničarjem. Pričakujemo, da bomo bolje razumeli vpliv agrotehnoloških ukrepov (brez škropljenja, rez, uporaba predatorjev, kompetitivne rastline, itd.) in obdelave pred skladiščenjem (vroča voda) na skladiščno sposobnost, kvaliteto in varnost jabolk, breskev, češenj in jagod.

 

Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva
Eviden
čna številka: V4-1019
Vodja:
Bavec Franc
Obdobje:
1.10.2010 - 30.09.2012
Sodelujoče institucije: UM FKBV
Povzetek:
Zaradi povečevanja skrbi za okolje in človeka postaja ekološko kmetovanje vse pomembnejši člen celotnega življenjskega cikla. V tem kontekstu pridobiva vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva vse večji pomen. S ciljem približevanja znanj širši strokovni in laični javnosti je bil cilj tega projekta na podlagi raziskave mednarodnih izkušenj in domačega znanja ponuditi potrebna znanja preko vsebin e-izobraževanja. V ta namen smo preverili načine e-komunikacij v državah Evropske unije in širše ter se odločili za širše uporabljan oblikovni ter vsebinski del. Pri pripravah vsebin je sodelovalo 18 udeležencev (profesorjev, raziskovalcev oziroma asistentov). Na podlagi vsebin (zahtevajo permanentno dopolnjevanje!), delavnice s predstavniki svetovalcev in člani združenj ekoloških kmetov ter s študenti smo oblikovali končni portal (domena http://ekoedu.uni-mb.si) z uvodnim delom v ekološko kmetijstvo in 19 različnimi moduli (zakonodaja, rodovitnost tal v ekološkem kmetijstvu, okoljevarstveni vidiki ekološkega kmetijstva, posebnosti biodinamičnega kmetovanja, ekološka živinoreja s poudarkom na govedoreji, ekološka prašičereja, ekološka oskrba travinja, ekološko poljedelstvo, ekološko sadjarstvo, ekološko vinogradništvo, ekološko zelenjadarstvo, pridelava in predelava zelišč, ekološko varstvo rastlin, ekološko semenarstvo, ravnanje po spravilu pridelkov in skladiščenje v ekološkem kmetovanju, komunikacije, promocija, marketing in kontrola kakovosti, multifunkcionalnost ekološkega kmetijstva - turizem, svetovanje v ekološkem kmetijstvu - posebnosti. Diseminacija oziroma preverjanje uporabe nekaterih modulov iz projekta potrjuje možnost uspešne rabe portala za informativne in izobraževalne namene. Na podlagi predstavitev projekta v medijih in na srečanjih (Alpe Jadran Biosimpozij oziroma mednarodni simpozij o ekološkem kmetovanju, sejem Agra in drugih predstavitev doma ter v tujini) lahko zaključimo, da je e- portal uporaben. Kljub temu, da predstavlja veliko dodano vrednost v smislu izobraževanja, pa potrebuje dodatne podpore v finančnem in organizacijsko tehničnem smislu, da bo projekt v smislu ažurnosti in uporabnosti dolgoročno ostal živ.

 

Tehnologije pridelave sadja 'brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev'
Eviden
čna številka: V4-0515
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.1.2008 - 31.08.2011  
Sodelujoče institucije: KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:
V razpisnih vsebinah projektov CRP kategorije je prepoznan interes države po zmanjševanju FFS preko izdelave »kompromisa« med EKO in IP pridelavo oz. nadgradnji sistema IP sadja, kjer je prepoznan cilj izdelati koncept pridelave, ki sloni na okoljskih zahtevah in zahtevah po varni hrani ob hkratnem upoštevanju dejstva, da mora ob pridelovanju hrane pridelovalec tudi preživeti in da mora na tak način pridelana hrana biti dostopna vsakomur. Restrikcija uporabe FFS  v kmetijstvu na splošno pa je danes postala realna zahteva EU in globalnega trga, do katere se mora v strategiji za zmanjševanje porabe FFS opredeliti tudi Slovenija. Vsebina projekta je bila prepoznana kot smiselno nadaljevanje oz. nadgradnja projekta Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja, torej vsebine, s katero se na FKBV v zadnjih letih aktivno ukvarjamo. To je omogočilo, da smo pridobljene izkušnje prenesli v predstavljen projekt in jih hkrati pričeli implicirati tudi v neposredno prakso. Kot je bilo v primeru uvajanja integrirane pridelave sadja v Sloveniji pričakujemo, da se bodo omenjene izkušnje zelo kmalu prenesle tudi na druge kmetijske panoge oz. kulture.

 

Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves
Eviden
čna številka: V4-0537
Vodja:
Stanjko Denis
Obdobje:
1.1.2008 - 31.08.2010
Sodelujoče institucije: KIS, UM FERI, UM FKBV

 

Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja
Eviden
čna številka: V4-0339
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.1.2006 - 30.09.2009
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KZS Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek:
S tem projektom smo želeli razviti nov, za okolje manj obremenjujoč sistem intenzivne pridelave, ki bo temeljil na načeli kombiniranja integrirane in ekološke pridelave. Že v sami prijavi je bil izpostavljen pogoj, da kakršna koli sprememba tehnologije pridelave oz. pridelovalne sheme ne sme imeti za posledico zmanjšanja količine ali kakovosti pridelka oz. konkurenčnosti. Glavni raziskovalni cilj je bil vnesti nekatere ukrepe iz ekološke pridelave sadja v shemo integrirane pridelave in s tem zmanjšati obremenitve okolje ter pridelati sadje z manj ostanki FFS. Kot rezultat omenjene študije je nastala kombinirana »IP-EKO« shema pridelave, ki je gospodarsko upravičena in primerna za intenzivno pridelavo sadja. Shema prikazuje, v katerih korakih ukrep iz IP pridelave nadomesti ukrep iz EKO pridelave sadja oz. v katerih korakih pridelave lahko združujemo načela omenjenih načinov pridelave.

 

Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva
Eviden
čna številka: V4-0101
Vodja:
Turk Jernej
Obdobje:
1.9.2004 - 30.11.2006  
Sodelujo
če institucije: UL BF, UM FKBV

 

Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavov zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji
Eviden
čna številka: V4-0870
Vodja:
Lešnik Mario
Obdobje:
1.10.2003 - 30.09.2006 
Sodelujo
če institucije: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, UL BF, UM FKBV

 

Oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji
Eviden
čna številka: V4-0406
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.10.2000 - 30.09.2003 
Sodelujo
če institucije: UL BF, UM FKBV

 

Okoljsko primernejše tehnologije pridelave jabolk in jagodičja
Eviden
čna številka: V4-0300
Vodja:
Stopar Matej
Obdobje:
1.11.1999 - 31.10.2001    
Sodelujo
če institucije: KIS, UM FKBV

 

Prilagajanje meril za izvajanje nadzirane pridelave sadja po pravilih SIPS zahtevam EU
Eviden
čna številka: V4-0297
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.11.1999 - 31.10.2001  
Sodelujo
če institucije: UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

 

Raziskave fiziološkega ravnotežja med rastjo in rodnostjo pri jablanah
Eviden
čna številka: L4-0719
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.7.1998 - 30.06.2001 
Sodelujo
če institucije: UL BF, UM FKBV
Povzetek:
Poskus bo potekal 3 leta v 6 - 8 let starem nasadu jablan, cv. 'Zlati delišes' in cv. 'Jonagold', na podlagi M9. V poskusu bomo izvajali gnojenje z različnimi dozami dušika v dveh časovnih obdobjih ter primerjali vplive gnojenja z dušikom na količino in kvaliteto pridelka pri namakanih in nenamakanih drevesih. Za ugotovitev optimalne doze dušika za vzpostavitev fiziološkega ravnotežja med vegetativno in generativno rastjo dreves bomo sproti izvajali meritve stanja prehranjenosti dreves.

 

Razvoj metod v integriranem pridelovanju sadja
Eviden
čna številka: V4-0199
Vodja:
Tojnko Stanislav
Obdobje:
1.10.1998 - 30.09.2000 
Sodelujo
če institucije: UM FKBV

 

Zmanjšanje obremenitve tal in pridelkov z racionalnejšimi načini tehnične uporabe pesticidov
Evidenčna številka:
V4-9123
Vodja:
Berčič Stane
Obdobje:
1.10.1997 - 30.09.2000      
Sodelujo
če institucije: UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor